·
Pri MATH TV Naj vas ne zmoti, da so "glavni igralci" odrasli. Na tej strani mi je všeč ideja, kako lahko isti matematični problem ali preprosto nalogo, razložimo na več načinov.
Glavni trik pa ni v gledanju takšnih videov - ampak v izdelovanju! Namreč, ko učenec sam izdela video, bo z velikim veseljem pogledal tudi video izdelke svojih sošolcev in se z njimi primerjal, tekmoval, črpal ideje, izboljševal svojega...
Možna izvedba v šoli:
Učenci si izberejo naloge (npr. 3-4 učenci isto
nalogo).
Paroma posnamejo razlago in potek reševanja, pri čemer snemalec ne sme imeti enake naloge (da preprečimo podvojene razlage). Snemajo lahko z digitalno kamero, digitalnim fotoaparatom ali pa kar mobilnim telefonom. Potruditi se morajo, da bo izdelek čim bolj gledljiv, razumljiv, poučen - lahko pa tudi zabaven. Rezultat: za vsako nalogo dobimo 3-4 možne poti reševanja, ki si jih lahko vsak izmed njih kadarkoli ogleda!
Primer naloge: Razloži - prikaži, kako si si zapomnil poštevanko števila...
Primer izdelka:
Delo začnejo v šoli (da se naučijo KAKO) - dokončajo lahko doma ali čez vikend. Ob tem se bodo zabavali, družili in z veseljem ogledali še izdelke sošolcev in se tako z npr. 5 ali 10 nalogami ukvarjali iz več zornih kotov in bistveno dlje časa, kot pa če bi jih dobili za rešiti samo na učnem listu.
Nekaj podobnega smo tudi mi počeli v šoli - eksperimentalno, v kotičku za nadarjene in brez video kamer. Kar na spletni strani http://hakim.se/experiments/html5/sketch/.
Paroma posnamejo razlago in potek reševanja, pri čemer snemalec ne sme imeti enake naloge (da preprečimo podvojene razlage). Snemajo lahko z digitalno kamero, digitalnim fotoaparatom ali pa kar mobilnim telefonom. Potruditi se morajo, da bo izdelek čim bolj gledljiv, razumljiv, poučen - lahko pa tudi zabaven. Rezultat: za vsako nalogo dobimo 3-4 možne poti reševanja, ki si jih lahko vsak izmed njih kadarkoli ogleda!
Primer naloge: Razloži - prikaži, kako si si zapomnil poštevanko števila...
Primer izdelka:
Pri snemanju ni vedno nujno, da se jih snema frontalno. Lahko so na posnetku vidne le roke, zapis... Lahko se zajema zaslonska slika + govor (npr. s prostodostopnim programom, kot je Jing. S tem tudi zadovoljimo potrebo po varovanju osebnih podatkov ... Kajti tudi na to je treba misliti pri oblikovanju scenarija! In kje bo izdelek objavljen? Nekaj možnosti: v "varno zaklenjeni" spletni učilnici, spletna stran šole, YouTube, Facebook, Blog(er), ...
Delo začnejo v šoli (da se naučijo KAKO) - dokončajo lahko doma ali čez vikend. Ob tem se bodo zabavali, družili in z veseljem ogledali še izdelke sošolcev in se tako z npr. 5 ali 10 nalogami ukvarjali iz več zornih kotov in bistveno dlje časa, kot pa če bi jih dobili za rešiti samo na učnem listu.
Nekaj podobnega smo tudi mi počeli v šoli - eksperimentalno, v kotičku za nadarjene in brez video kamer. Kar na spletni strani http://hakim.se/experiments/html5/sketch/.
Pri običajnem pouku pa te strani nisem nisem uporabljala, ker imamo na šoli samo dve tablici, z miško pa je zelo težko risati oz. preveč časa porabiš, da se "naučiš". Idealna pa je raba na i-tabli (ki je pa žal še zmeraj nimam). Slabost je tudi, da ne moreš uporabljati ničesar drugega kot prosto ročno pisanje in risanje z možnostjo spreminjanja debeline pisave. Ustvarjaš lahko počasi, nad hitrostjo predvajanja pa nimaš nadzora. Učenci, ki jih hitro kaj zmoti, pa se znajo tudi precej časa zamotiti v galeriji, kjer se lahko nabirajo med najbolj gledanimi tudi kakšne nezaželene sličice seveda anonimnih avtorjev.
Za konec pa še en motivacijski - zakaj je dobro znati vsaj malo matematike...
